Prisilna poravnava
BLOKADA TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV?
SODNE IZVRŠBE V TEKU?
DALJŠA ZAMUDA PRI IZPLAČILU PLAČ DELAVCEM?
NEPORAVNANE DAVČNE OBVEZNOSTI IN DAJATVE ZA DELAVCE?
INSOLVENTNI POLOŽAJ DRUŽBE!!!???
ŽELITE SANIRATI DRUŽBO?
NE BODITE PASIVNI PRI ODPRAVI VZROKOV ZA NASTALI POLOŽAJ!
NE TVEGAJTE KAZENSKE IN ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA!
Osnovni namen prisilne poravnave je sanacija insolventnega dolžnika z namenom ohranitve in nadaljevanja njegovega poslovanja ter boljše poplačilo upnikov od tistega, ki bi ga bili deležni v primeru stečaja dolžnika. Prisilna poravnava obsega predvsem finančno prestrukturiranje, vendar se v okviru postopka prisilne poravnave običajno izvajajo tudi ostali ukrepi prestrukturiranje (poslovni, kadrovski, organizacijski …). Prisilno poravnavo ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in poteka pod nadzorom sodišča.
Predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave lahko poda dolžnik, osebno odgovorni družbenik dolžnika ali pa tudi upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika. O začetku postopka odloča sodišče. O samem uspehu prisilne poravnave z glasovanjem odločajo upniki. V kolikor prisilna poravnava prestrukturira terjatve upnikov različnih razredov (navadne, finančne, ločitvene, izločitvene) le ti glasujejo ločeno, glede na razred terjatev, katerih imetniki so. Upniki, ki so imetniki navadnih terjatev, morajo potrditi predlog prisilne poravnave s 60 % vseh navadnih priznanih terjatev do dolžnika, pri čemer pa pravnomočno potrjena prisilna poravnava velja za vse navadne upnike.
Glede vsebine predloga prisilne poravnave je najpogostejši predlog o zmanjšanju in odložitvi zapadlosti dolžnikovih obveznosti. Pri kapitalski družbi se finančno prestrukturiranje lahko izvede tudi v obliki povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, lahko pa tudi z novimi denarnimi vložki.
Glede na specifičnost situacije in problema insolventnega dolžnika pa ZFPPIPP omogoča tudi nekatere »posebne« prisilne poravnave (kot so prisilna poravnava omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev, prisilna poravnava s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo, ponovna prisilna poravnava).
Ne odlašajte s sprejemom in izvajanjem ukrepov, ki jih za družbe in druge poslovne subjekte, ki so v težavah ali insolventni, predpisuje in dopušča relevantna zakonodaja!
Za pripravo vsega potrebnega v zvezi s predlogom za uvedbo postopka prisilne poravnave se čim prej obrnite na strokovnjake za prestrukturiranje poslovnih subjektov – družbo SKUPINA VERITAS, d.o.o.
Tyrševa ulica 18 | 2000 Maribor | +386 2 22 08 900 | info@veritas.si